Stranica kreirana: 18. studenog 1996.
Posljednja promjena: 7. veljače 2017.
|
|
The FAME su stranice posvećene sustavnom i znanstvenom proučavanju zastava i grbova. Ti simboli često nose snažne političke i druge poruke. Prikazivanje takvih simbola ovdje ne znači da autor podržava ideje koje oni predstavljaju. |
Ove stranice pohranjuju se u digitalnom arhivu NSK. |
|
Zemljovid slovenskih općina s ounačenim općinama prikazanim na ovoj stranici. Gradske općine označene su masnim slovima. |
Slovenija - općine, 3. dio (Čre-Dol)
Tumač:
° općine ustrojene prije 1990-ih
* općine ustrojene 1995.
+ općine ustrojene 1998.
Vidi još:
Črna na Koroškem
1:2
|
Prihvaćena: 1997.
Izvori: Stanič, Jakopič: "Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin", Lečnik, Ljubljana, 2005, pp. 69-70.
(Statutarni sklep občine Črna na Koroškem, MUV, št. 2/95)
(Statut Občine Črna na Koroškem, MUV, št. 9/95 in 26/96)
(Odlok o grbu in zastavi občine Črna na Koroškem, Medobčinski uradni vestnik (MUV), št. 10/1997, str. 157)
Statut Občine Črna na Koroškem, 06.05.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 62/1999, 05.08.1999.
Statut Občine Črna na Koroškem, 20.12.2003, Uradni list Republike Slovenije, št. 10/2006, 31.01.2006.
Općina koristi amblem umjesto grba. Amblem se sastoji od zelenog pravokutnika u kojem je crni disk iz kojeg izlaze tri pruge, jedna prema dolje i po jedna prema svakom od gornja dva ugla te se u sredini nalazi spomenik žrtvama Drugog svjetskog rata. Spomenik se nalazi u središtu mjesta (na križanju koje simboliziraju crne pruge), a rad je najznačajnijeg slovenskog arhitekta Jože Plečnika. Iznad pravokutnika je bijelo polje s natpisom ČRNA, a ispod KOROŠKA. Zastava je okomita, svijetlo zelena sa amblemom u sredini donje polovice.
Črnomelj
Prihvaćena: 25. ožujka 1992.
Opis grba: Grb Občine Črnomelj je grb mesta Črnomelj. Grb ima obliko ščita črne barve, ki je obrobljen z rdečo črto. V sredini ščita je grajski stolp z vratno odprtino, tremi širokimi okni v nadstropju in štirimi cinami na vrhu. Stolp je rdeče barve. Osnova za figuro stolpa je stolp iz pečata mesta Črnomlja iz leta 1587. (Čl.2, Odlok, 1992; Čl.2, Odlok, 1996.)
Opisi zastave: Zastava občine Črnomelj je zeleno-belo-zelena, z grbom občine Črnomelj v sredini. Zelena barva je svetlo zelena. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: zelena, bela, zelena. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Središče grba na zastavi je v presečišču diagonal zastave. Gornji in spodnji del grba segata do polovice obeh zelenih polj zastave. (Čl. 3, Odlok, 1992.)
Zastava Občine Črnomelj je zeleno belo zelena, z grbom Občine Črnomelj v sredini. Zelena barva je svetlo zelena. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: zelena, bela, zelena. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Središče grba na zastavi je v presečišču diagonal zastave. Gornji in spodnji del grba segata do polovice obeh zelenih polj zastave. (Čl. 3, Odlok, 1996.)
Izvori: Statut občine Črnomelj, 05.03.1974, Skupščinski dolenjski list, št. 20/1974, 04.07.1974.
Statut občine Črnomelj, 16-17.07.1980, Skupščinski dolenjski list, št. 19/1980, 04.09.1980.
Statutarni odlok občine Črnomelj, 03.10.1991, Uradni list Republike Slovenije, št. 25/1991, 19.11.1991.
Odlok o simbolih občine Črnomelj, 25.03.1992, Uradni list Republike Slovenije, št. 18/1992, 10.04.1992.
Statut Občine Črnomelj, 23.12.1992, Uradni list Republike Slovenije, št. 3/1993, 15.01.1993.
Statut Občine Črnomelj, 30.5.1995, Uradni list Republike Slovenije, št. 39/1995, 07.07.1995.
Odlok o simbolih Občine Črnomelj, 30.04.1996, Uradni list Republike Slovenije, št. 71/1996, 13.12.1996.
Statut Občine Črnomelj, 28.09.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 87/1999, 28.10.1999.
Statut Občine Črnomelj (uradno prečiščeno besedilo), 26.03.2003, Uradni list Republike Slovenije, Št. 35/2003, 11.04.2003.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Črnomelj, 10.11.2005, Uradni list Republike Slovenije, Št. 106/2005, 25.11.2005.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o simbolih Občine Črnomelj, 11.06.2009, Uradni list Republike Slovenije, št. 47/2009, 23.06.2009.
Statut Občine Črnomelj, 04.10.2011, Uradni list Republike Slovenije, št. 83/2011, 21.10.2011.
Grb općine Črnomelj je grb grada koji prikazuje gradsku kulu prema pečatu grada iz 1587. Crna boja grba aludira na naziv općine. Zastava je zeleno-bijelo-zelena vodoravna tritraka sa grbom u sredini koji zadire do polovice svake zelene pruge. Grb i zastava su prihvaćeni 1992., i opet 1996.
Destrnik
Prihvaćena: 10. svibnja 1999.
Opis grba: Predstavitev grba (blazon): Osnovno obliko grba predstavlja ščit s polkrožnima izrezoma na levi in desni strani. Zgornji rob ščita je izbočen. Spodnji del je zelene barve. Zgornji del grba je rumene barve. Obroba, ki ni obvezna, je rumene barve in široka 1/85 višine. Barve: Vodilni barvi grba sta rumena – zlata in zelena barva, strehe na veduti so rdeče barve, stene stavb so bele. Barvni sestav ustvari močno barvno kombinacijo, ki je sveža, živahna in naravna. Simboli: Blazon je razdeljen s stilizirano veduto Destrnika, pogled iz južne strani. Horizontala vedute je na črti, ki je 2/85 višine pod spodnjima deloma izrezov, ločuje grb na dva površinsko enaka dela. (Opis grba, Občan, 4/1999.)
Opis zastave: Oblika zastave je v znanem razmerju 1 : 2,5. Po dolžini je razdeljena na dve enaki polji. Zgornje je
rumene barve, spodnje polje pa zeleno. Na koncu prve petine zastave je grb Občine, ki je visok 35% širine zastave. Poravnan je na navidezno črto, ki loči prvo in drugo petino zastave. Opredelitev procesnih barv: rumena HKS 3 zelena HKS 65 rdeča HKS 13 (Zastava Občine Destrnik, Občan, 4/1999.)
Izvori: "5. seja občinskega sveta" (AK), Tednik, 13.05.1999, str. 18.
"Prvi občinski praznik – Destrnik praznuje" (AK), Tednik, 08.07.1999, str. 9.
Franc Lačen: "Praznovanje občinskega praznika – Letos ceste in kulturna dediščina", Tednik, 30.05.2002, str. 20.
Stanič, Jakopič: "Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin", Lečnik, Ljubljana, 2005, p. 73.
Odlok o uporabi grba in zastave Občine Destrnik - Trnovska vas, 24.10.1997, Uradni vestnik Občine Destrnik - Trnovska vas, št. 11/1997, 25.11.1997.
"Občan", glasilo Občine Destrnik, 28. maj 1999, št. 4 (34) str. 1-2, http://www.destrnik.si/upload/obcan/obcan04_99.pdf
"Uradni vestnik Občine Destrnik", 28. maj 1999, št. 4/99, str. 7-8
Odlok o uporabi grba in zastave Občine Destrnik, 10.05.1999, Uradni vestnik Občan, št. 4/1999, 28.05.1999.
Odlok o spremembah odluka o uporabi grba in zastave Občine Destrnik, 12.12.2003, Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 6/2003, 17.12.2003.
Općina Destrnik stvorena je 1998. godine razdvajanjem općine Destrnik-Trnovska vas stvorene 1995. Zastava i grb predstavljeni su javnosti prvi put na dan općine 4. srpnja 1999. Grb je u zlatnom štitu na zelenom podnožju bijelo selo s crvenim krovovima u kojem dominira crkva Sv. Urbana. Zastava je žuto-zelena dvobojnica s grbom u žutoj traci uz koplje. Za okomito isticanje zastava ima grb postavljen u sredini i primjereno rotiran.
Destrnik-Trnovska vas, 1995. – 1998.
Prihvaćena: 24. listopada 1997.
Dizajn: Danilo Muršec, Trnovska vas
Opis zastave: Če je zastava izobešena na drogu vertikalno, morajo biti barve zastave, gledano od spredaj, razporejene tako, da je rumena barva na levi, zelena na sredini, rumena na desni strani, grb pa v zgornjem delu zastave. (Čl. 16, Odlok, 1997.)
Napuštena: 1998.
Izvori: "Iz osebne iskaznice", Tednik, 30.11.1995, str. 25.
Z. Šalamun: "14. seja sveta – Sprejeli občinski proračun", Tednik, 04.04.1996, str. 9.
Zmago Šalamun: "Seja občinskega sveta – Svetniki sprejeli občinske simbole", Tednik, 02.10.1997, str. 12.
"Jutri seja občinskega sveta" (TM), Tednik, 23.10.1997, str. 13.
Odlok o uporabi grba in zastave Občine Destrnik - Trnovska vas, 24.10.1997, Uradni vestnik Občine Destrnik - Trnovska vas, št. 11/1997, 25.11.1997.
Zmago Šalamun: "Seja občinskega sveta – O razdružitvi", Tednik, 30.10.1997, str. 11.
"Prvi praznik občine Destrnik – Trnovska vas – Praznik z odkritjem grba občine" (TM), Tednik, 27.11.1997, str. 17.
Tatjana Mohorko: "Praznik triletnega dela in uspehov", Tednik, 04.12.1997, str. 13.
Općina je usvojila simbole netom prije razdvajanja. Zastava je opisana s uzdužnim prugama četvritnu žut, dvije četvrtine zeleno i četvtinu žuto, s grbom u gornjem dijelu kada se zastava ističe okomito. Čini se da su upotrebljene dvije nijanse zelene u prugama. Grb ima tri nijanse zelene koje simboliziraju tri dijela općine (Destrnik, Trnovska vas and Sv. Andraž), a isto simboliziraju i tri žitna klasa. Grozd je za proizvodnju vina, a točak kao simbol tehničkog napretka.
Slike su rekonstrukcija prema djelomično jasnim izvorima!
Divača
3:10 | 1:2
|
Prihvaćena: 3. lipnja 1999.
Izvori: Statut Občine Divača, 25.04.1995, Uradni list Republike Slovenije, št. 38/1995, 10.06.1995.
Statut Občine Divača, 31.03.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 39/1999, 25.05.1999.
Statut Občine Divača, 19.12.2013, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2014, 24.01.2014.
Pihalni orkestar Divača http://www.kid-pina.si/~pod 17.06.2002
Stanič, Jakopič: "Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin", Lečnik, Ljubljana, 2005, pp. 74-5.
Statut općine Divača usvojen 1999. predviđa znak, ali ne i grb općine, te zastavu. Znak prikazuje fotografiju tipične seoske kuće u ovalu i ispod njega vinsko crveni naziv općine u dva reda između kojih je zelena linija. Prikazana kuća je Škrateljnova hiša iz 17. stoljeća, a posnata i i po tome da je to rodna kuća svjetski poznate slovenske filmske glumice Ite Rine (Ida Kravanje). Znak se nalazi u dnu svijetlo sive zastave s tankom zelenom trakom uz donji rub. Zastava se osim u propisanom, koristi u drugim razmjerima, a čini se najčešće u 1:2, bijele boje zastavnog lista.
Dobje
Prihvaćena: 19. lipnja 2000.
Dizajn: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o
Opis grba: Opis grba, splošno: Beli slavček poje na rdečem želodu, ki raste iz črnega hrastovega vršička v dnu zelenega ščita; izpod želoda poganjata dva rumena hrastova lista v desno oziroma levo tako, da objemata želod in slavčka, ki jo obdajata; na vse to sije rumeno sonce s trinajstimi žarki. Predstavitev grba – BLAZON: Grb Občine Dobje je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike; iz konice dna zelenega ščita raste črno hrastovo stebelce z v navzgor rastočim rdečim želodom tako, da le-ta dosega vrh dna; na njem sedi srebrn pojoči slavček v sredino ščita, objet v dva zlata, izpod želoda v desno in levo rastoča hrastova lista; v glavi ščita nad tem simbolom lebdi žareče sonce s trinajstimi žarki. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. (Čl. 8, Odlok, 2000.)
Opisi zastave: Opis zastave, splošno: zastava Občine Dobje je zelene in bele barve s celotnim atributom, belim pojočim slavčkom na rdečem želodu, z rumenimi hrastovimi listi in rumenim žarečim soncem, v srednjem zelenem polju zastavine rute. Opis zastave: Zeleno-bela zastava Občine Dobje je krojena v razmerju višine “V“ proti njeni dolžini “L“ ena proti dve celi in pet desetin, oziroma “V“: “L“ =1: 2,5. Zastavina ruta je zelena z dvema vertikalno postavljenima belima poljema, od katerih prvo belo polje pokriva drugo šestino zastavine rute, drugo belo polje pa pokriva peto šestino rute; sredino srednjega, zelenega, kvadratnega polja krasi celotni atribut iz občinskega grba: na rdečem želodu beli pojoči slavček, objet v rumena hrastova lista z žarečim soncem zgoraj. Višina celotnega atributa ne sme biti nižja od 70% (sedemdeset odstotkov) višine zastavine rute in ne sme presegati 90% (devetdeset odstotkov) imenovane rute. (Čl. 13, Odlok, 2000.)
Horizontalna oblika zastave je tista, ki se na vodoravno položeni zastavini ruti začenja z ožjim, vertikalnim zelenim poljem, ki mu sledi enako veliko belo polje, temu pa zeleni kvadrat, na katerem je upodobljen celoten atribut iz grba. Celotni atribut mora stati v svojem naravnem, vodoravnem položaju. Osrednjemu zelenemu kvadratu sledi belo ozko, vertikalno polje in njemu končno zeleno polje zastavine rute. […] Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izvešeni ruti zeleno barvno polje, navzdol mu sledi enako veliko belo, le temu osrednji zeleni kvadrat z atributom, nakar si sledita spet belo in končno zeleno barvno polje. Atribut v sredini zastavine rute je napram prejšnjemu primeru zaobrnjen za devetdeset kotnih stopinj zato, da je upodobljen v svojem naravnem položaju tako kot v grbu. (Čl. 14, Odlok, 2000.)
Izvori: Statut Občine Dobje, 29.01.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 12/1999, 26.02.1999.
Odlok o istovetnostnih simbolih Občine Dobje, 19.06.2000, Uradni list Republike Slovenije, št. 64/2000, 14.07.2000.
Spremembe in dopolnitve statuta Občine Dobje, 23.11.2001, Uradni list Republike Slovenije, št. 102/2001, 14.12.2001.
Statut Občine Dobje (uradno prečiščeno besedilo) (Statut-UPB1), 12.10.2006, Uradni list Republike Slovenije, št. 114/2006, 09.11.2006.
U zelenom polju na hrastovoj grančici s dva lista i crvenim žirom stoji pjevajući srebrni slavuj i iznad njega zlatno sunce. Zastava je zelena s dvije okomite bijele pruge koje oblikuju kvadratno središnje polje koje sadrži elemente iz grba.
Dobrepolje
Prihvaćena: 31. svibnja 1996.
Dizajn: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o
Opis grba: Grb občine je upodobljen na gotskem ščitu 15. stoletja, sanitske oblike. Predstavitev grba (blason): Srebrni trak, katerega širina je 35. del (petintrideseti del) širine ščita, cepi tega v zeleno polje, ki nosi zlati žitni klas s 24 zrni, obdan z leve in desne s po enim žitnim listom; ter v modro polje, ki nosi zlati zvon z znamenjem katoliškega križa na sredini svojega plašča. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. (Čl. 6, Odlok, 1996.)
Opis zastave: Zastava Občine Dobrepolje je modra in rumena z rumenim zvonom na modrem polju. Razmerje višine zastavine rute “V” proti dolžini “L”, V:L = 1:2,5, oziroma ena proti dve celi pet desetin. Zastavina ruta je vertikalno razdeljena na dve barvni polji tako, da prvo barvno polje zavzema 45% celotne rutine dolžine “L”, drugo barvno polje pa 55% celotne dolžine rute. Prvo, modro polje nosi na svoji sredini vertikalno postavljen atribut iz občinskega grba, rumeni zvon enake barve, kot je drugo barvno polje zastave. Atribut ne sme biti nižji od 2/3 višine zastavine rute in ne višji od 8/10 imenovane višine. (Čl. 10, Odlok, 1996.)
Izvori: Statutarni sklep (Občine Dobrepolje), 23.12.1994, Uradni list Republike Slovenije, št. 24/1995, 06.05.1995.
Statut Občine Dobrepolje, 06.04.1995, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/1995, 12.05.1995.
Odlok o grbu in zastavi Občine Dobrepolje, 31.05.1996, Uradni list Republike Slovenije, št. 32/1996, 20.06.1996.
Statut Občine Dobrepolje, 21.04.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 37/1999, 18.05.1999.
Statut Občine Dobrepolje, 11.03.2008, Uradni list Republike Slovenije, št. 28/2008, 20.03.2008.
Grb je vertikalno razdijeljen srebrnom trakom, desno u zelenom zlatni žitni klas s 24 zrna i 2 lista, lijevo u plavom zlatno crkveno zvono. Zastava se zasniva na dijelu grba, dvobojna plavo-žuta (9:11), u plavom polju je zvono iz grba.
Dobrna
Prihvaćena: 29. ožujka 2001.
Dizajn: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o
Opis grba: Opis grba, splošno: zeleni dvohrib v dnu modrega ščita nosi zlato skodelo s srebrnim vodnim vrelcem, ki nato razpršen v desni in levi lok vsaksebi, kot slapova padata nad temena dvohriba, v katerem sta vsak k sebi dva zlata hrastova lista. Blazon: Grb Občine Dobrna je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. S srebrnim trakom pokriti zeleni dvohrib v povišanemu dnu modrega ščita, nosi v svojem prevalu zlato skodelo iz katere vre šesterni srebrni vrelec v glavo ščita; tam se vrelec, razdeljen v po tri v desno in levo se jačajoče loke zaobrne navzdol, da potem kot trojni desni oziroma levi slap pada nad obe temeni dvohriba; v zelenilu obeh hribov tvorita dva zlata hrastova (Quercus robur) lista heraldično palmeto. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. (Čl. 8, Odlok, 2001.)
Opisi zastave: Opis zastave – splošno: zastava Občine Dobrna je modre in rumene barve z atributom iz občinskega grba na častnem srednjem, modrem barvnem polju zastavine rute: iz rumene skodele vre beli (vodni) vrelec navzgor ter razdeljen v desni in levi lok ojačan pada navzdol. Opis zastave: modro rumena zastava Občine Dobrna je pravokotne oblike, razmerje njene višine “V“ proti dolžini “L“, je ena proti dve celi in pet desetin, oziroma “V“:“L“ = 1:2,5. Dolžina zastavine rute “L“ se teoretično deli na dvajset osmin (20/8), na katere je ruta razdeljena s svojimi vertikalnimi barvnimi polji, kakor sledi: I. modro barvno polje, “l“ = tri osmine “L“, (3/8 “L“), II. rumeno barvno polje, “l“ = tri osmine “L“ (3/8 “L“), III. modro barvno polje, srednji kvadrat “l“ = osem osmin “L“ (8/8 “L“), IV. rumeno barvno polje, “l“ = tri osmine “L“ (3/8 “L“), V. modro barvno polje, “l“ = tri osmine “L“ (3/8 “L“). Sredino tretjega, srednjega modrega kvadrata krasi atribut iz občinskega grba: rumena skodela iz katere vre beli (vodni) vrelec v višino, kjer se razdeli v desni in levi lok ter ojačan pada navzdol. Višina atributa ne sme biti nižja od sedemdeset odstotkov višine zastavine rute, in ne sme presegati devetdeset odstotkov imenovane višine. (Čl. 13, Odlok, 2001.)
Horizontalna zastava je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti modra in rumena polja vertikalna, podoba njenega atributa, rumena skodela z belim (vodnim) vrelcem na sredini srednjega modrega polja pa izraža naravni pložaj podobe vodnega vrelca. […] Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izvešeni ali položeni zastavini ruti modrorumena polja horizontalna, podoba njenega atributa pa mora izražati naravni položaj podobe vodnega vrelca oziroma je ta napram svoji podobi na horizontalni zastavini ruti, zaobrnjena za devetdeset kotnih stopinj. Vertikalna zastava ima po analogiji horizontalne zastave analogno tudi uporabo. (Čl. 17, Odlok, 2001.)
Izvori: Statut Občine Dobrna, 10.05.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 47/1999, 16.06.1999.
Odlok o istovetnostnih simbolih Občine Dobrna, 29.03.2001, Uradni list Republike Slovenije, št. 27/2001, 13.04.2001.
Grb je u plavom polju na srebrno porubljenom zelenom dvobrjegu zlatna zdjela iz koje se raspršuje voda, te u dnu dva ukrštena zlatna hrastova lista. Zastava je plava s dvije žute okomite pruge koje oblikuju kvadratno polje u sredini u kojem su zdjela i vodoskok iz grba.
Dobrna, 199x.
Zastava nepoznata. |
|
|
Prihvaćena: ?
Napuštena: 29. ožujka 2001.
Izvor: Občina Dobrna http://www.sigov.si/uecelje/dobrna.htm 11.10.1999.
Do usvajanja novog grba općina Dobrna koristila je grb dobrnskih gospodara iz 1567. godine (raskoljen u srebrnom crni gavran nosi u kljunu zlatni prsten i rastrojen šiljkom s lijeva u crveno, srebrno i crno plašt desno crno i srebrno, lijevo crveno i crebrno, na kacigi lisnata kruna na kojoj stoji gavran kao u štitu). Ovaj grb mjesto koristi kao svoj neslužbenio grb od kraja 19. i tijekom 20. stoljeća.
Dobrova-Polhov Gradec
Prihvaćena: 24. lipnja 1999.
Dizajn: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o
Opis grba: Opis grba, splošno: V zlatem ščitu, z desno in levo modro obrobo sta spodaj dva zelena hrastova lista z rdečima želodoma, nad njima v šopku osmih zelenih listov srebrni cvet blagajane (Daphne Blagavana). Predstavitev grba - blazon: Grb Občine Dobrova-Polhov Gradec je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. Iz kotov zlatega ščite se izteka desna in leva modra obroba v širini ene petnajstine ščita v kot ščitovega dna; iz njega raste črna hrastova vejica do višine ščitovega dna in nosi v vsako stran po eno črno kapico z rdečim želodom tako, da z njimi zapolnjuje spodnji del polja; iz vrha vejice se nagnjeno v desno in levo bočita nad želodke v smeri sredine stranice ščita po en zelen hrastov list. Sredino zgornjega dela polja nad hrastovimi listi izpolnjuje v narisu
zbir osmih, središčno postavljenih zelenih listov, katerih stičišče prekriva za pol manjši srebrn štirilistni blagajanin cvet z zlato sredino. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. (Čl. 8, Odlok, 1999.)
Opisi zastave: Splošno: Zastava Občine Dobrova-Polhov Gradec je rumene in zelene barve z atributom iz občinskega grba na prvem rumenem polju zastavine rute, njen preostali del je zelene barve. Opis zastave: Zastavina ruta je pravokotne oblike, razmerje višine "H" proti dolžini "L" je 1: 2,5 (ena proti dve celi in pet desetin) s tem, da je njena ruta razdeljena vertikalno na dva, po višini enaka, po dolžini pa neenaka dela. Na prvem rumenem, kvadratnem delu zastavine rute je upodobljen atribut iz grba občine Dobrova-Polhov Gradec: dvojico zelenih hrastovih, v desno in levo nagnjenih listov, ki ju spodaj spremljata po en rdeč želodek, nadgrajuje zelen šop listov, katerih središčni splet prekriva bel cvet blagajane (Daphne Blagavana) z rumeno sredino. Celotni atribut ne sme biti manjši od dveh tretjin (2/3) višine barvnega polja in ne večji od osem desetin (8/10) iste višine zastavine rute. Preostali del zastavine rute je v enaki zeleni barvi kot je listje v atributu. (Čl. 13, Odlok, 1999.)
Horizontalna zastava je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti, vertikalno zeleno in rumeno polje, podoba njenega atributa (zelena hrastova lista z želodoma in cvet blagajane) na rumenem polju pa izraža naravni položaj simbola. […] Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno položeni zastavini ruti, horizontalno rumeno in zeleno polje, podoba njenega atributa pa mora izražati naravni položaj simbola. (Čl. 17, Odlok, 1999.)
Izvori: Statut občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, 25.04.1995, Naš časopis, izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov gradec in Brezovica, št. 211, Maj 1995, str. 21.
Vabilo - Bilo je nekoč, Naš časopis, izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov gradec in Brezovica, št. 228, December 1996, str. 11.
Statut Krajevne skupnosti Polhov Gradec, 22.12.1995, Naš časopis, izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov gradec in Brezovica, št. 218, Januar 1996, str. 16.
"Razstava na Dobrovi", Naš časopis, izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov gradec in Brezovica, št. 229, Januar 1997, str. 13.
"Poročilo o delu odborov občinskega sveta občine Dobrova-Polhov Gradec", Naš časopis, izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Brezovica, št. 254, Junij 1999, str. 9.
"Grb in zastava občine Dobrova-Polhov Gradec", Naš časopis, izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Brezovica, št. 255, Julij/Avgust 1999, str. 1-10 passim.
Odlok o grbu in zastavi Občine Dobrova-Polhov Gradec, 24.06.1999, Naš časopis, izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Brezovica, št. 255, Julij/Avgust 1999, str. 11.
Grb je u zlatnom polju s plavim obrubom s lijeva i desna, iz dna izrasta crna hrastova grančica s dva crvena žira i dva zelena lista i iznad njih srebrni cvijet s četiri latice, zelenim lapovima i zlatnom sredinom.
Zastava je okomito podijeljena u žuti kvadrat uz koplje i zeleno polje na slobodnom kraju. U kopljenom kvadratu su atributi iz grba, grančica i cvijet.
Elementi flore predstavljaju dva dijela općine. Hrast je simbol Dobrove (koja u imenu sadrži staroslavenski korijen dob koji znači hrast). Cvijet u vrhu grba je heraldizirani prikaz cvijeta biljke blagajev volčin (Daphne Blagayana) koja je otkrivena u Polhovom Gradcu u XVIII. stoljeću. Plavi rubovi grba predstavljaju dvije manje rječice u općini.
Općina Dobrova-Polhov Gradec odijelila se od ranije općine Vič-Rudnik koja je jedna od općina koje su sačinjavale gradsku zajednicu općina Ljubljana do 1995. Po izdvajanju 1995. dobila je ime Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, ali se područje Horjula odvojilo u zasebnu općinu 1998. godine.
Dobrovnik
Dobrovnik – Dobronak
Prihvaćena: 7. listopada 2002.
Dizajn: Milan Berden, ing.
Opisi grba: Grb občine Dobrovnik ima obliko ščita poznogotske oblike in je po vertikali deljen na tretjine, leva tretjina je modra, srednja tretjina je bela, desna tretjina pa je zelena. Zgornja tretjina vertikalnih tretjin je deljena s tremi krožnimi lok v i višini ene četrtine kroga. V spodnji polovici srednje tretjine je stiliziran cvet močvirske logarice (fritillia meleagris).Vertikalne tretjine po horizontali deli tudi črta, ki je postavljena med krožnimi loki in stiliziranim cvetom. Ščit je obrobljen s črnim robom. Osnovne barve grba občine Dobrovnik CMYK
modra C:100, M:60, Y:0, K:10 zelena C:70, M:0, Y:100, K:30 rumena C:0, M:10,Y:100, K:0 bela C:0, M:0, Y:0, K:0 (Čl. 7, Odlok, 2002.)
Dobronak Község címere késő gótikus pajzs alakú, függőlegesen harmadokra osztott, a bal harmad kék, a középső harmad fehér, a jobb harmad pedig zöld. A függőleges harmadok felső harmada három, a kör egynegyede magasságú körívvel osztott. A középső harmad alsó felében stilizált kockásliliom (fritillia meleagris) van. A függőleges harmadokat vízszintesen egy vonal szeli, éspedig a körívek és a stilizált virág közötti részen. A pajzsot fekete peremvonal övezi. Dobronak Község címerének alapszínei: CMYK
kék C:100, M:60, Y:0, K:10 zöld C:70, M:0, Y:100, K:30 sárga C:0, M:10,Y:100, K:0 fehér C:0, M:0, Y:0, K:0 (7. cikkely, Szabályrendelet, 2002.)
Opisi zastave: Zastava Občine Dobrovnik je po vertikali enako kot grb razdeljena na tri polja: modro-belo-zeleno, izdelana v razmerju stranic 1:2 (širina:višina).Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Na drugi četrtini na beli podlagi je grb občine Dobrovnik. (Čl. 12, Odlok, 2002.)
Dobronak Község zászlaja, hasonlóan, mint a címer vertikálisan három: kék, fehér, zöld színű mezőre osztódik és 1:2 (szélesség/magasság) arányú elosztású. A második negyedben, a fehér mezőben Dobronak Község címere van. (12. cikkely, Szabályrendelet, 2002.)
Izvori: Občina Dobrovnik - Dobronak Köszég http://www.dobrovnik.si 28.04.2003.
Odlok o grbu in zastavi Občine Dobrovnik | Szabályrendelet Dobronak Község Zászlajáról és Címeréről, 07.10.2002, Uradne objave Občine Dobrovnik | Dobronak Községi Hivatalos Közlöny, št. 7/2002, 24.10.2002.
Grb je okomito razdijeljen u tri polja, plavo, srebrno i zeleno, a preko svega vodoravno se protežu tri zlatna brijega iznad zlatne vrpce i nadolje okrenutog cvijeta kockavice. Boje su odabrane da predstavljaju Slovence i Madžare koji žive u općini (dvije boje po kojima se razlikuju nacionalne trobojnice). Tri niska brijega karakteristična su za lokalni krajolik, a pojavljuju se već u pečatima iz XIII. stoljeća. Zlatna pruga predstavlja plodna polja. Kockavica (Fritillaria meleagris L., Slov. močvirska logavica/močvirski tulipan) zaštićena je biljka koja raste u općini (a u različitim prikazima koriste je u simbolima i druge slovenske općine). Zastava se zasniva na bojama iz grba, tj. plava za Slovence i zelena za Madžare, s grbom općine. zastava je plavo-bijelo-zelena trobojnica s grbom postavljenim u drugoj četvrtinin zastave.
Dobrovnik, prijedlog 2002.
Prihvaćena: 2002.
Dizajn: Milan Berden, ing.
Izvor: Občina Dobrovnik - Dobronak Köszég http://www.dobrovnik.si 28.04.2003.
Zastava je izvorno predložena u razmjeru 1:3 sa središnjom bijelom prugom dvostruke širine i grbom u sredini.
Dolenjske Toplice
Prihvaćena: 29. ožujka 2001.
Opis grba: Opis grba, splošno: grb Občine Dolenjske Toplice, ki ima obliko ščita s polkrožno zaključenim dnom, simbolizira osnovne značilnosti območja Občine Dolenjske Toplice, to je gozd, ki ga v stilizirani obliki predstavljata listavec z obliko kroga, iglavec v obliki enakostraničnega trikotnika in izvir termalne vode, ki je razpršena v obliki petih kapelj. Predstavitev grba – BLAZON: na ščitu s polkrožno zaključenim dnom na beli podlagi je v spodnji dve tretjini postavljen krog v svetlo zeleni barvi, katerega površino v razmerju 3 : 1 zasedajo kaplje svetlo modre barve. Svetlo zeleni krog obenem prekriva spodnjo, navidezno tretjino enakostraničnega trikotnika. Vidni del trikotnika, razdeljen v pet enako širokih trakov, temno zelene barve zaseda zgornjo tretjino ščita. Celoten grb je grajen levo nasproti desnemu simetrično. Zlata obroba, ki jo nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. Barvna sestava grba: – krog je v svetlo zeleni barvi (C 30%, M 0%, Y 70%), – trikotnik je v temno zeleni barvi (C 95%, M 30%, Y 70%), – kaplje so v svetlo modri barvi (C 90%, M 5%) – cyan modra, – zlata obroba je v zlati barvi (Y 100%) – zlata. (Čl. 9, Odlok, 2001.)
Opis zastave: Splošno: zastava Občine Dolenjske Toplice je dvobarvna, s svetlo modrim in svetlo zelenim poljem, z glavnim atributom občinskega grba. Opis: zastava Občine Dolenjske Toplice je pravokotne oblike, razmerje njene višine »V« proti dolžini »L« je pri horizontalnem obešanju 1 : 2,5, oziroma pri vertikalnem obešanju 2,5 : 1. Zastava Občine Dolenjske Toplice je horizontalno deljena na dva barvna polja, od katerih je svetlo modro postavljeno spodaj, svetlo zeleno pa zgoraj, v razmerju svetlo modra : svetlo zelena = 1 : 2, z atributom postavljenim pri horizontalni obliki v prvo levo tretjino zastavine rute, tako da je dno atributa postavljeno v zgornjo četrtino svetlo modrega polja. Pri horizontalni obliki je atribut postavljen v sredino zastavine rute, tako da je dno atributa postavljeno v zgornjo osmino svetlo modrega polja. Atribut pri horizontalnem obešanju ne sme biti nižji od 4/10 višine zastavine rute in ne višji od 6/10 višine zastavine rute. Atribut pri vertikalnem obešanju ne sme biti nižji od 4/10 dolžine zastavine rute in ne višji od 6/10 dolžine zastavine rute. Atribut je v zastavi obrobljen z zlato barvo. (Čl. 13, Odlok, 2001.)
Izvori: Statutarni sklep o delovanju Občine Dolenjske Toplice do sprejema statuta občine, 12.12.1998, Uradni list Republike Slovenije, št. 3/1999, 21.01.1999.
Statut Občine Dolenjske Toplice, 07.04.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 47/1999, 16.06.1999.
Odlok o grbu in zastavi Občine Dolenjske Toplice, 29.03.2001, Uradni list Republike Slovenije, št. 28/2001, 19.04.2001.
Odlok o spremembi Odloka o grbu in zastavi Občine Dolenjske Toplice, 16.02.2006, Uradni list Republike Slovenije, št. 29/2006, 21.03.2006.
Statut Občine Dolenjske Toplice, 27.09.2007, Uradni list Republike Slovenije, št. 93/2007, 12.10.2007.
Občina Dolenjske Toplice, www.dolenjske-toplice.si, 04.09.2002
Grb Dolenjskih Toplica je u štitu polukružnog dna, sa elementima koji simboliziraju šume i termalne vode - krug za listopadne šume, trokut za zimzelene šume i pet kapljica za termalne izvore.
Zastava je vertikalno podijeljena na dva polja, svjetlozeleno i svjetloplavo, prvo dvostruko šire od drugog. Zlatno obrubljeni atribut iz grba nalazi se uz koplje. Okomita inačica ponešto je prilagođena.
The FAME.
Copyright © 1996-2017 by Željko Heimer. Sva prava pridržana.