[Prethodna stranica: Slovenija - općine, 4. dio (Dol-Gor)][FAME Glavna stranica][Indeks stranica][Abecedno kazalo][Kronološko kazalo][Šta je novo?][O FAME-u][Druge stranice o zastavama][Reakcije][This page is available in English too: Slovenia - Communities, part 5 (Gra-Idr)][Slijedeća stranica: Slovenija - općine, 6. dio (Ig-Kid)]

[banner]  

Primi e-mail
kada su ove
stranice osvježene?

[vexicro]

Flags of the World

Stranica kreirana: 18. studenog 1996.
Posljednja promjena: 8. srpnja 2017.
[The FAME - Flag and Arms of the Modern Era]

The FAME su stranice posvećene sustavnom i znanstvenom proučavanju zastava i grbova. Ti simboli često nose snažne političke i druge poruke. Prikazivanje takvih simbola ovdje ne znači da autor podržava ideje koje oni predstavljaju.
[NSK - Digital Archives] Ove stranice pohranjuju se u digitalnom arhivu NSK.

Zemljovid slovenskih općina s ounačenim općinama prikazanim na ovoj stranici. Gradske općine označene su masnim slovima.

Slovenija - općine, 5. dio (Gra-Idr)


Tumač:
° općine ustrojene prije 1990-ih
* općine ustrojene 1995.
+ općine ustrojene 1998.


Vidi još:

Grad

[Grad] [Normal] 1:2 [Državna zastava na kopnu] [Grad]
Prihvaćena: 6. srpnja 2016.
Opis grba: Grb občine vsebuje obod gradu, ki je simbol največjega grajskega poslopja v Sloveniji. Nad gradom je simbol krone, ki predstavlja plemiške rodbine, ki so bile nekdanje lastnice gradu in posesti. Pod gradom se razprostira gričevnata gorička pokrajina, ki je simbolizirana z zeleno barvo in obliko griča. Na griču je simbol križa, ki predstavlja večstoletno tradicijo krščanstva v občini. (Čl. 4, Odlok, 2016.)
Opis zastave: Zastava Občine Grad (v nadaljevanju: zastava) je rumene in zelene barve in grbom v sredini. Razmerje med širino in dolžino je 1:2. Barve zastave se vrstijo vodoravno od zgoraj navzdol po naslednjem vrstnem redu: zelena, rumena, zelena, v razmerju 1:2:1. Rumeno polje je grafično ločeno od zelenega polja zastave z belo črto. Dovoljena je samo vodoravna oblika zastave. Zastava se uporablja samo v barvni obliki. (Čl. 9, Odlok, 2016.)
Izvori: Mihaela Žökš: “16. občinski praznik”, Občina Grad, Informativno glasilo Občine Grad, leto XVII, št. 47, avgust 2016. pp. 3-4.
“FOTO: Občina Grad ob 16. občinskem prazniku z novim grbom in zastavo”, Pomurec.com, 08.08.2016.
Mihaela Žökš: “Oblina Grad začenja s praznovanjem svojega občinskega praznika“, Občina Grad, www.obcina-grad.si, 14.07.2016.
Mihaela Žökš: “Nova celostna grafična podoba Občine Grad”, Občina Grad, www.obcina-grad.si, 14.07.2016.
Odlok o istovetnostnih simbolih in priznanjih Občine Grad, 21.09.2016, Uradni list Republike Slovenije, št. 62/2016, 30.09.2016.

Grb Grada je u plavom na srebrnoj savinutoj gredi izrasta srebrni grad s dvije kule s krovištem nadvišen zlatnom krunom i u zelenom podnožju zlatni latinski križ. Prikaz predstavlja ime općine i simbolizira najveći dvorac u Sloveniji. Kruna predstavlja velikašku obitelj Szechy koja ga je podigla i održavala. Križ je za vjeru. Zatsava je zeleno-žuto-zelena s znatno širom središnjom prugom oivičenom bijelim i s grbom u sredini. Prvi put je javno istaknuta na općinski praznik 7. kolvoza 2016.


Grad, 2011. – 2016.

Bez zastave. [U izradi] [Grad, 2011. – 2016.]
U upotrebi: od 2011.
Napuštena: 6. srpnja 2016.
Izvori: Občina Grad, www.obcina-grad.si, 2012.
Informativno glasilo Občine Grad, Občina grad, št. 35, avgust 2012.

Ranije općina nije formalno usvojila nikakve simbole, a kao grb rabila je povijesni grb obitelji Széchy, koja je vladala gradom od XIV. stoljeća.


Grad, 199x. – 2011.

Bez zastave. [U izradi] [Grad, 199x. – 2011.]
Izvori: Krajinski park Goričko, http://www.park-goricko.org 18.10.2003
Stanič, Jakopič: "Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin", Lečnik, Ljubljana, 2005, pp. 97-98.

Prikaz koji je doslovnije slijedio kameni grb iznad gradskog ulaza korišten je prije 2011, od kada je uvedena njegova nova heraldička interpretacija.



Grosuplje

[Grosuplje] [Normal] [Okomita] 1:2 [Državna zastava na kopnu] [Grosuplje]
[Grosuplje]
Prihvaćena: oko 1992.
Dizajn: Robert Kuhar
Izvori: Občina Grosuplje http://www.grosuplje.si 09.04.2000. & 10.06.2002.
"Znaka občine še nismo izabrali", Naša skupnost (Grosuplje), December 1985, št. 12, str. 3.
"Izbor znaka občine Grosuplje", Naša skupnost (Grosuplje), September 1986, št. 8/9, str. 6.
(Odlok o znaku in zastavi občine Grosuplje, Uradni list Socijalistične Republike Slovenije, št. 46/1987.)
"Znak občine Grosuplje", Naša skupnost (Grosuplje), Maj 1989, št. 3, str. 1.
"Pravilnik o uporabi znaka in zastave občine Grosuplje", 10.01.1989, Naša skupnost (Grosuplje), Maj 1989, št. 3, str. 4.
Peter Zalokar: "Slovenija, ali te poznam? Moja dežela", Ljubljana, 1990.
Stanič, Jakopič: "Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin", Lečnik, Ljubljana, 2005, pp. 99-100.
(Statut občine Grosuplje, Uradni list Socijalistične Republike Slovenije, št. 32/86, 1/88, 23/88 in 40/90.)
Statut občine Grosuplje, 31.03.1993, Uradni list Republike Slovenije, št. 20/1993, 23.04.1993.
Statutarni sklep (Občine Grosuplje), 23.12.1994, Uradni list Republike Slovenije, št. 18/1995, 24.03.1995.
Statut Občine Grosuplje, 29.03.1995, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/1995, 12.05.1995.
Statut Občine Grosuplje, 21.04.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 42/1999, 03.06.1999.
Statut Občine Grosuplje, 23.12.2009, Uradni list Republike Slovenije, št. 1/2010, 08.01.2010.

Grb je suvremenog dizajna razdijeljen vodoravno i donji dio okomito u srebrno, zeleno i crveno, te preko svega crna konjska glava. Zastava je bijelo-zeleno-bijela trotraka zastava s grbom u sredini. U okomitoj inačici zastave grb se nalazi u dnu. Motiv konjske glave temelji se na prekrasnoj olovnoj svastici ukrašenoj konjskim glavama iz kasnohalštadske kulture (5. st. pr. n. e.). Metalni je ornament nađen u okolici Grosuplja, na Magdalenskoj gori. Dizajn je odabran i zato jer simbolizira značaj Grosuplja kao tranzitne stanice (nekada postaje za konjske zaprege, danas važno stajalište cestovnog prometa). Konjska glava također podsjeća na slovo G. Boje upotrijebljene u grbu simboliziraju: zelena - Dolenjsku, crvena - aktivnost i razvoj.
Ranije prikazana zastava s žutom trakom namjesto zelene i grbom u sredini je izgleda pogrešna.


Grosuplje, 1987. – oko 1992.

Zastava nepoznata. [Grosuplje, 1987. – oko 1992.]
Prihvaćena: 1987.
Dizajn: Janez Koželj
Napuštena: oko 1992.
Izvori: "Znaka občine še nismo izabrali", Naša skupnost (Grosuplje), December 1985, št. 12, str. 3.
"Izbor znaka občine Grosuplje", Naša skupnost (Grosuplje), September 1986, št. 8/9, str. 6.
(Odlok o znaku in zastavi občine Grosuplje, Uradni list Socijalistične Republike Slovenije, št. 46/1987.)
"Znak občine Grosuplje", Naša skupnost (Grosuplje), Maj 1989, št. 3, str. 1.
"Pravilnik o uporabi znaka in zastave občine Grosuplje", 10.01.1989, Naša skupnost (Grosuplje), Maj 1989, št. 3, str. 4.
Peter Zalokar: "Slovenija, ali te poznam? Moja dežela", Ljubljana, 1990.

Grboliki amblem koji je koristilo Grosuplje prikazuje u zeleno obrubljenom bijelom štitu ruševni toranj na zelenom brijegu sastavljenom od kružnica. Oko štita ispisano je ime općine. Slijedom javnog natječaja održang sredinom 19080-ih uz grb je usvojen i niz logotipa i natpisa koji se više ili manje izvode iz njega. Propisana je bila i zastava, a njezini su detalji za sada nepoznati.



Hajdina

[Hajdina] [Normal] [Okomita] 2:5 [Državna zastava na kopnu] [Hajdina]
[Hajdina]
Prihvaćena: 30. lipnja 1999.
Dizajn: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o
Opis grba: Opis grba, splošno: grb Občine Hajdina je upodobljen na ščitu poznogotskega stila; ščit deli zlati tram v zeleno in modro polje v katerem je pet srebrnih valovnic. Na zelenem polju je upodobljen v zlato oblačilo odet in z zlato kapuco pokriti korakajoči mož, ki na svojih plečih tovori srebrnega bika, držeč ga za zadnji dve nogi. Predstavitev grba - BLAZON: grb Občine Hajdina je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike s tem, da ga zlati, pod sredino ščita spuščeni tram deli v zeleno in modro polje; na zlatem tramu korači v črnih sandalih, v zlato oblačilo z zlatimi hlačnicami odeti, črnolasi, z zlato kapuco pokriti mož, ki na svojih plečih tovori srebrnega rogatega bika z nazaj zavihanim repom tako, da ga na svojih ramenih drži za zadnje noge, prvi nogi bika pa tik za možem dosegata tla. Modrino drugega polja preprega pet srebrnih valovnic, od katerih ima zgornja dva polovična in dva cela vala. Zlati trak, ki ga nosi ščit ob svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. (Prikaz grba in zastave, Priloga Odloka, 1999.)
Opis zastave: Opis zastave, splošno: zastava Občine Hajdina je rumena z zelenim križem, ki ima vertikalni steber trikrat širši od horizontalnega ramena tako,da z njim tvori kvadratno polje; to polje nosi atribut iz občinskega grba: rimljanskega boga mitro z belim bikom na svojih plečih. Opis zastave: zeleno-rumena zastava Občine Hajdina je krojena v razmerju višine "V" proti njeni dolžini "L", je ena proti dve celi in pet desetin, oziroma "V":"L" = 1: 2,5. Rumeno zastavino ruto krasi sredinski zeleni križ tako, da ima njegovo rame tretjinsko širino (V/3) višine zastavine rute "V", steber križa pa ima širino enako višini zastavine rute, s čimer tvori zeleni kvadrat, v katerega se iz desne in leve barvno izlivata oba kraka križevega ramena; sredinski kvadrat nosi atribut iz občinskega grba tako, da v zelenem polju korači v črnih sandalih, v rumenem oblačilu z rumenimi hlačnicami odeti, črnolasi, z rumeno kapuco pokriti mož; le-ta na svojih plečih tovori belega, rogatega bika tako, da ga na svojih ramenih drži za zadnje noge,pri čemer naj bi njegovi prvi nogi tik za možem dosegali tla. Velikost celotnega atributa ne sme biti višja od 9/10 višine zastavine rute in ne nižja od 7/10 imenovane višine. [...] Horizontalna oblika zastave je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti sredinsko zeleni križ v vodoravni legi, atribut na njegovem sredinskem kvadratu (Mitra) pa stoji v svojem naravnem pokončnem položaju. [...] Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno obešani zastavini ruti, tudi zeleni sredinski križ postavljen vertikalno, atribut na njegovem sredinskem kvadratu (Mitra) pa stoji v svojem naravnem pokončnem položaju. Torej je atribut napram prejšnjemu zaobrnjen za devetdeset kotnih stopinj. (Prikaz grba in zastave, Priloga Odloka, 1999.)
Izvori: (Statut Občine Hajdina, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/1999.)
"S seje občinskega sveta – Sprejeli vrsto odlokov" (MG), Tednik, 30.03.2000, str. 18.
"Prvi občinski davek za Hajdinčane" (MG), Tednik, 10.06.2000, str. 14.
"S 15. seje sveta občine – Hajdinčani niso za konzorcij" (MG), Tednik, 13.07.2000, str. 2.
"S seje sveta občine – Več za komunalno infrastrukuro" (MG), Tednik, 14.09.2000, str. 10.
"Danes izredna seja občine Hajdina", Tednik, 12.10.2000, str. 3.
"Delitvena bilanca, grb in zastava" (MG), Tednik, 19.10.2000, str. 6.
"Hajdinčani so 'dihali' s praznikom" (MG), Tednik, 16.11.2000.
"V sliki in besedi skozi leto 2000 – Uspešno na vseh področjih" (MG), Tednik, 28.12.2000, str. 9.
Odlok o uporabi grba in zastave Občine Hajdina, 30.06.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 101/2000, 06.11.2000.
Statut Občine Hajdina, 21.06.2007, Uradni list Republike Slovenije, št. 63/2007, 13.07.2007.
Valt Jurečič, Heraldika d.o.o

Grb prikazuje indiransko (kasnije rimsko) božanstvo Mitru obuvenog u crne sandale i obučenog u žuto sa žutom kapuljačom koji na plećima nosi bijelog vola držeći ga za zadnje noge. Područje općina smatra se jednim od najvažnijih provincijalnih središta mitraizma u klasično periodu, a pronađeno je ne manje od pet mitreja (hramova) u općini. Zastava je žuta sa zelenim Slovenskim križem - križem karakterističnim za slovenske općinske zastave. U kvadratnom polju križa nalazi se atribut iz grba - Mitra s volom na plećima.
Kult Mitre bio je proširen osobito u rubnim područjima Rimskog Carstva i zadržao se dugo dok su središta već preuzela kršćanstvo. Dvije religije imaju mnoge zajedničke koncepte, osobito etičke.



Hoče-Slivnica

[Hoče-Slivnica] [Okomita] 1:3 | 5:12 [Državna zastava na kopnu] [Hoče-Slivnica]
[Hoče-Slivnica] [Hoče-Slivnica]
Prihvaćena: grb 26. lipnja 2000.; zastava 25. svibnja 2016.
Dizajn: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o i Birobiro d.o.o., Maribor
Opisi grba: Opis grba, splošno: V dno zelenega hriba na srebrnem ščitu je potopljeno zlato kolo voza; nad njim je stilizirano v zlatu rastoče drevesce pravega kostanja s petimi listi, rastočimi v piramido. Predstavitev grba - BLAZON: - Grb Občine Hoče-Slivnica je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. - Konveksni lok razdeljuje ščit na polje ščitove glave v srebru in polje ščita v zeleni barvi. - Iz ščitovega dna raste zlato vodno kolo tako, da je vidna polovica njegove peste in približna tretjina kolesa s petimi naperami; nad platiščem kolesa poganja vertikalno v zeleno polje ščita, zlato stebelce pravega kostanja (castanea sativa) s petimi zlatimi listi, razporejenimi v stoščasto krošnjo.* - Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. (Čl. 8, Odlok, 2000.)
* Idejna zasnova: zgoraj oblo zeleno polje simbolizira (zeleno) Pohorsko hribovje, pod katerim sta locirana oba osrednja občinska kraja Hoče in Slivnica. Področje, ki ga danes poseljujeta obe glavni naselji občine, je imelo že v davnini prehodni pomen. Obe naselji imata še danes pomen prehodnih naselij, ker preko njiju vodi glavna, celo mednarodno pomembna smer zahod - vzhod. Tudi koridor zračnega prometa vodi nad področjem občine. Ker promet v heraldiki simboliziramo s preprostim vozovnim kolesom (tu v zlati-rumeni barvi), ga v tej enačici grba vmeščamo v njegovo dno, da nam preostaja prostor v ščitu še za zlato (rumeno) listje pravega kostanja. Le-ta je v preteklosti pomenil naravni vir prehrane in surovino za obrt ter indrustrijo, kar vse je tvorilo temelje razvoja obeh središč današnje občine Hoče-Slivnica. (Obrazložitev simbolike grba, Priloga Odloka, 2000.)

Opisi zastave: Opis zastave, splošno: osnovno polje zastave Občine Hoče-Slivnica je belo. Glavna atributa sta dva: občinski grb z napisom »Občina Hoče-Slivnica, ki ga objema drugi atribut – znak Občine Hoče-Slivnica. OPIS ZASTAVE: Zastava Občine je pravokotne oblike, razmerje njene višine »V« proti dolžini« L je tri proti ena oziroma: V:L=3:1. (Čl. 1 [13], Odlok, 2016.)
Zastava ima le vertikalno obliko, zato se je ne sme izobesiti v horizontalni obliki, saj je v takem primeru grb obrnjen nepravilno. Na vertikalno izvešeni zastavini ruti je rumeni del znaka zmeraj zgoraj, zeleni del pa spodaj. Grb z napisom je pozicioniran v vmesnem prostoru. (Čl. 2 [14], Odlok, 2016.)

Izvori: Statut Občine Hoče-Slivnica, 29.03.1999, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije št. 14/1999.
Odlok o grbu in zastavi Občine Hoče-Slivnica, 26.06.2000, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 12/2000, 30.06.2000.
Statut občine Hoče-Slivnica, 22.04.2003, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 8/2003, 09.05.2003.
Pravilnik o uporabi zastav v občini Hoče-Slivnica, 02.03.2009, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 8/2009, 23.03.2009.
Priloga k Pravilniku o uporabi zastav v občini Hoče-Slivnica, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 8/2009, 23.03.2009.
Statut Občine Hoče-Slivnica, 17.03.2010, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 6/2010, 31.03.2010.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o grbu in zastavi Občine Hoče-Slivnica, 30.05.2011, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 11/2011, 03.06.2011.
Celostna grafična podoba občine, Februar 2016, Birobiro d.o.o., Maribor.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o grbu in zastavi Občine Hoče-Slivnica, 25.05.2016, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št.10/2016, 30.05.2016.
Občina Hoče-Slivnica http://www.hoce-slivnica.si/ 20.05.2001.
"CGP in simboli občine", Občina Hoče-Slivnica, www.hoce-slivnica.si, 20.11.2016.
Heraldika d.o.o. http://www.heraldika.si 30. 11. 2001.

Grb je u srebrnom polju u podnožju zelenog brijega izranja zlatni kotač iz kojeg izrasta zlatna mladica kestena. Općina ima i znak, koji se sastoji od žute padajuće i zelene rastuće dijagonalne pruge, a uz svaku je njezina poluproziran kopija koja na presjecištu tvori proziran kvadrat. Zastava je okomita u razmeru 1:3, s grbom u sredini i dijelom znaka oko nje. Stolne su zastavice dvojake, u razmeru 5:12, bijela samo sa znakom, ili bijela s logotipom: grbom i natpisom imena općine.


Hoče-Slivnica, 2000. – 2016.

[Hoče-Slivnica, 2000. – 2016.] [Normal] [Okomita] 2:5 [Hoče-Slivnica, 2000. – 2016.]
[Hoče-Slivnica, 2000. – 2016.]
Prihvaćena: 26. lipnja 2000.
Dizajn: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o
Opis grba: (ut supra, Čl. 8, Odlok, 2000; Obrazložitev simbolike grba, Priloga Odloka, 2000.)
Opisi zastave: Opis zastave, splošno: zastava Občine Hoče-Slivnica je zelene in rumene barve, z glavnim atributom iz občinskega grba, zgornja polovica rumenega kolesa od voza, nad katerim je rumeno drevesce pravega kostanja, na njenem srednjem zelenem kvadratnem delu. OPIS ZASTAVE: Zastava Občine Hoče-Slivnica je pravokotne oblike, razmerje njene višine "V" proti dolžini "L" je ena proti dve celi in pet desetin, oziroma "V" : "L" = 1 : 2,5. Zastavina ruta je deljena vertikalno na tri po višini enaka, po dolžini pa neenaka barvna polja. Na sredini srednjega, kvadratnega, zelenega polja, je pokončno predstavljen atribut iz občinskega grba, torej zgornja polovica vozovnega kolesa, na katerem stoji drevesce pravega kostanja s petimi listi vse v rumeni barvi. Preostali, rumeni del zastavine rute je polovično razdeljen na prvo in tretje, oziroma zadnje zastavino polje. Velikost atributa ne sme biti manjša od osmih desetin (8/10) višine zastavine rute in ne višje od devet desetin (9/10) imenovane višine. (Čl. 13, Odlok, 2000.)
Horizontalna oblika zastave je tista, ki se na vodoravno položeni zastavini ruti začenja z vertikalnim rumenim poljem, ki mu sledi kvadratno zeleno polje, na katerem je upodobljen glavni atribut iz grba. Celotni atribut rumeno kolo z drevescem pravega kostanja mora stati v svojem vertikalnem položaju. Srednjemu, zelenemu kvadratu sledi tretje rumeno, končno vertikalno polje zastavine rute. [...] Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izvešeni zastavini ruti zgoraj rumeno barvno polje, navzdol mu sledi zeleno kvadratno polje z atributom, temu sledi spodnje, končno rumeno polje; Atribut v sredini zastavine rute je napram prejšnjemu zaobrnjen za devetdeset kotnih stopinj zato, da je upodobljen v svojem naravnem položaju. (Čl. 14, Odlok, 2000.)

Izvori: Odlok o grbu in zastavi Občine Hoče-Slivnica, 26.06.2000, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 12/2000, 30.06.2000.
Pravilnik o uporabi zastav v občini Hoče-Slivnica, 02.03.2009, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 8/2009, 23.03.2009.
Priloga k Pravilniku o uporabi zastav v občini Hoče-Slivnica, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 8/2009, 23.03.2009.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o grbu in zastavi Občine Hoče-Slivnica, 30.05.2011, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 11/2011, 03.06.2011.
Občina Hoče-Slivnica http://www.hoce-slivnica.si/ 20.05.2001.
Heraldika d.o.o. http://www.heraldika.si 30. 11. 2001.

Zastava usvojena prvotno je žuta sa zelenim kvadratnim poljem u sredini u kojem su polovica kotača i grana iz grba. Simboli predstavljaju pohorsku regiju (zeleni brijeg), važnost kraja kao prometnog čvorišta (željeznički kotač) i prirodu i tradiciju (drvo kestena).



Hodoš

[Hodoš] [Normal] [Okomita] 2:5 [Državna zastava na kopnu] [Hodoš]
[Hodoš]
Prihvaćena: 21. lipnja 2001.
Dizajn: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o
Opis grba: Opis grba, splošno: Grb Občine Hodoš ima modro, zeleno in rdeče barvno polje, ki so zložena v sestavu trnastega reza; sestav pokriva srebrna heraldična roža, ki ima v sredini rdeče srce s črnim latinskim križem; zgornji polji razdeljuje srebrna helebarda, spodnje pa krasijo trije zlati hrastovi listi. Blazon: ščitno ploščo razdeljuje na tri barvna polja rez talnega trna s svojo konico v sredini ščita, torej na stičišču modrega, zelenega in rdečega polja; stičišče pokriva srebrna heraldična roža z zlato obrobo in rdečim srcem namesto prašnika ter črnim latinskim križem namesto plodnice; izza heraldične rože vertikalno rastoči drog srebrne helebarde, je s sulično konico podaljšan do zgornjega roba ščita in razdeljuje modro ter zeleno polje tako, da je helebardina sekira v modrem, kavelj pa v zelenem polju ščita; spodnje polje nosi tri zlate hrastove (quercus robur) liste, katerih peclji segajo v kot ščitovega dna. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. (Čl. 8, Odlok, 2001.)
Opisi zastave: Opis zastave: zastavina ruta občinske zastave je pravokotne oblike, razmerje višine “H“ proti njeni dolžini “L“ je 1: 2,5 s tem, da je njena ruta razdeljena vertikalno na dva, po višini enaka, po dolžini pa neenaka dela. V sredini prvega kvadrata zastavine rute, lebdi v zelenem polju vertikalno glavni atribut iz občinskega grba, bela helebarda; celotni atribut ne sme biti nižji od dveh tretjin višine zastavine rute in ne višji od osem desetin imenovane višine. Drugi, preostali del zastavine rute je horizontalno deljen na pet enako visokih barvnih prog, od katerih so prvo (zgornje), srednje in spodnje v beli barvi, drugo in četrto pa v zeleni barvi, ki se barvno zlivata s prvim, zelenim barvnim poljem zastavine rute. [...] Višina atributa ne sme biti nižja od sedemdeset odstotkov višine zastavine rute in ne sme presegati devetdeset odstotkov imenovane višine. (Čl. 13, Odok, 2001.)
Horizontalna zastava je tista, ki ima vodoravno položeni zastavni ruti tudi vse zelene in bele barvne proge horizontalne, na prvem zelenem kvadratu pa je atribut iz občinskega grba (bela helebarda) postavljen v vetikalnem položaju tako, da je sekira helebarde obrnjena proti drogu zastave. Horizontalno zastavo izvešamo na vetikalni drog oziroma na njegovo sidrno vrv. [...] Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno obešeni zastavini ruti (torej da visi navzdol), tudi bele in zelene barvne proge vertikalne, na zgornjem zelenem kvadratu pa je atribur postavljen vertiklano tako, da je sekira helebarde obrnjena proti levi. (Čl. 17, Odlok, 2001.)

Izvori: Statut Občine Hodoš-Šalovci, 28.04.1995, Uradni list Republike Slovenije, št. 39/1995, 07.07.1995.
Statut Občine Hodoš, 15.04.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 47/1999, 16.06.1999.
Odlok o istovestnostih simbolih Občine Hodoš, 21.06.2001, Uradni list Republike Slovenije, št. 59/2001, 19.07.2001.
Statut Občine Hodoš, 14.12.2006, Uradni list Republike Slovenije, št. 136/2006, 22.12.2006.
Statut Občine Hodoš, 30.09.2011, Uradni list Republike Slovenije, št. 84/2011, 21.10.2011.
Valt Jurečič, Heraldika d.o.o http://www.heraldika.si 30. 11. 2001.

Grb je okomito raskoljen u plavo i zeleno odvojeno srebrnom helebardom i u dnu crveni skraćeni šiljak odvojen srebrnim u kojem su tri hrastova lista, prevo svega srebrna ruža zlatnih rubova u sred koje je zračeće crveno srce s crnim križem. Zastava ima zeleni kvadrat uz koplje u koje je bijela helebarda iz grba i pet bijelo-zelenih pruga duž slobodnog kraj.

Hodoš je jedna od nekoliko slovenskih općina koja ima značajnu madžarsku zajednicu, pa je madžarski jezik (i madžarska zastava) u služenoj upotrebi u općini.


Hodoš-Šalovci, 1995. – 1998.

Općina nije usvojila nikakve simbole u kratkom periodu postojanja.



Horjul

[Horjul] [Normal] [Okomita] 2:5 [Državna zastava na kopnu] [Horjul]
[Horjul]
Prihvaćena: 10. veljače 2000.
Dizajn: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o. prema ideji Ivanke Jurček, Zakalnec
Opis grba: Opis grba, splošno: Na zelenem hribu modrega ščita stoji srebrn tabor (vogal obzidja z rondelo izza katerega stoji cerkev) z rdečimi strehami. Blazon: Grb Občine Horjul je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. Na zelenem hribu v dnu modrega ščita stoji srebrn tabor z zlatimi linami in rdečimi strehami. Na vrhu hriba stoji rondel s koničasto streho, z desne in leve ga obdaja stopničasto zaključeni del obzidja, ki ima na levi vhod z mostovžem. Izza rondela stoji stolpasta cerkev z zvonikom na desni, ki ima kapelično koničasto streho, v steni zvonika pa polkrožno zlato lino. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. (Čl. 8, Odlok, 2000.)
Opisi zastave: Splošno: Zastava Občine Horjul je modra z belo sredinsko, v sredini zastavine rute prekinjeno progo, kjer stoji atribut iz občinskega grba: beli tabor s cerkvijo in rondelom v vogalu obzidja, vse pod rdečo kritino. Opis: Modro-bela zastava Občine Horjul je pravokotne oblike, razmerje njene višine “V“ proti dolžini “L“ je ena proti dve celi in pet desetin oziroma V : L = 1 : 2,5. Kroj zastave tvorijo trije namišljeni deli zastavine rute, od katerih sta prvi in tretji (končni) del tretjinsko deljena na modro-belo vodoravno progo in torej enaka; modre proge prvega in končnega dela se zlivajo v sredinski, barvno enaki modri kvadrat rute, da tako tvorijo celoto zastave; med zgornjo in spodnjo modro progo prvega in tretjega dela rute leži po en vložek bele proge; v njunem presledku v sredinskem kvadratu rute stoji atribut iz občinskega grba; beli tabor, ki ga tvori vogal obzidja z rondelom in s cerkvijo izza njega, kar vse nosi rdečo kritino. Velikost atributa mora dosegati dve tretjini zastavine rute, ne sme pa presegati sedem desetin iste višine. (Čl. 13, Odlok, 2000.)
Horizontalna zastava je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti modra in bela polja vodoravna, podoba njenega atributa beli tabor na srednjem modrem polju pa izraža naravni položaj zidanega poslopja. [...] Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izvešeni ali položeni zastavini ruti modro-bela polja vertikalna, podoba njenega atributa pa mora izražati naravni položaj zidanega poslopja. (Čl. 17, Odlok, 2000.)

Izvori: Statut občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, 25.04.1995, Naš časopis, izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov gradec in Brezovica, št. 211, Maj 1995, str. 21.
Statut Občine Horjul, 25.02.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 18/1999, 25.03.1999.
Javni natečaj za zasnovo in oblikovanje istovetnostnega simbola v občini Horjul, Naš časopis, izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Brezovica, št. 257, Oktober 1999, str. 24.
Osnutek grba Občine Horjul, Naš časopis, izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Brezovica, št. 259, December 1999, str. 19.
Odlok o istovestnostih simbolih Občine Horjul, 10.02.2000, Uradni list Republike Slovenije, št. 36/2000, 26.04.2000.
Statut Občine Horjul, 15.07.2010, Uradni list Republike Slovenije, št. 63/2010, 03.08.2010.
Valt Jurečič, Heraldika d.o.o http://www.heraldika.si 30. 11. 2001.

Grb je u plavom polju na zelenom brijegu srebrna crkva iza zidina s crvenim krovovima. Prikazuje utvrdu Tabor s crkvom sv. Urga (Urh, Ulrih Augsburški) u Podolnici kod Horjula. Isti atribut nalazi se u središnjem kvadratnom polju plave zastave s bijelom prekinutom trakom.



Hrastnik

[Hrastnik] [Normal] [Okomita] 2:5 [Državna zastava na kopnu] [Hrastnik]
[Hrastnik]
Prihvaćena: 7. svibnja 1998.
Dizajn: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o
Opisi grba: Splošen opis grba: Grb občine Hrastnik predstavi ta na srebrnem šč itu hrastovo drevo z zeleno krošnjo, rdečim deblom ter koreninami v črnih tleh. Natančna predstavitev grba: Grb Občine Hrastnik je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. Iz rdečih korenin v črnem dnu srebrnega ščita raste hrastovo drevo v rdeče deblo do sredine ščita , kjer iz njega rastejo trije zeleni hrastovi listi z rdečo žilo: srednji dosega sredino zgornjega roba glave ščita, spremljajoča lista, sicer enaka srednjemu, pa raste ta iz vrha debla v desni, oziroma levi kot ščita. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. (Čl. 8, Odlok, 1998.)
Grb Občine Hrastnik predstavlja na srebrnem ščitu hrastovo drevo z zeleno krošnjo, rdečim deblom ter koreninami v črnih tleh. Grb Občine Hrastnik je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. Iz rdecih korenin v č rn em dnu srebrnega ščita raste hrastovo drevo v rdeče deblo do sredine ščita, kjer iz njega rastejo trije zeleni hrastovi listi z rdečo žilo: srednji dosega sredino zgornjega roba glave ščita, spremljajoča lista, sicer enaka srednjemu, pa rasteta iz vrha debla v desni, oziroma levi kot ščita. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. (Čl. 5, Statut, 1999.; Čl. 5, Čistopis, 2010.)

Opisi zastave: Splošno: Zastava Občine Hrastnik je zelena z belim osrednjim kvadratnim poljem, ki nosi atribut občinskega grba: hrastovo drevo z rdečimi koreninami in deblom ter s tremi zelenimi hrastovimi listi v krošnji. Opis: Zastava Občine Hrastnik je pravokotne oblike, razmerje višine zastavine rute "V" proti njeni dolžini "L" je ena proti dve celi in pet desetin, oz.: V : L = 1 : 2,5; Zastavina ruta je vertikalno razdeljena na tri po višini enaka, po dolžini pa neenaka barvna polja, od katerih sta prvo in tretje (zadnje) polje v zeleni, srednje, kvadratna polje pa v beli barvi; v sredini kvadrata stoji atribut iz obcinskega grba, torej hrastovo drevo z rdečimi koreninami in deblom, iz katerega rastejo trije hrastovi listi v zeleno krošnjo. Atribut ne sme biti nižji od 2/3 (dveh tretjin) višine zastavine rute in ne višji od 8/10 (osem desetin) imenovane višine; (Čl. 13, Odlok, 1998.)
Zastava Občine Hrastnik je zelena z belim osrednjim kvadratnim poljem, ki nosi atribut občinskega grba: hrastovo drevo z rdeči mi koreninami in deblom ter s tremi zelenimi hrastovimi listi v krošnji. Zastava Občine Hrastnik je pravokotne oblike, razmerje višine zastavine rute 'V" proti njeni dolžini "L" je ena proti dve celi in pet desetin, oz.: V: L = 1 : 2,5; Zastavina ruta je vertikalno razdeljena na tri po višini enaka, po dolžini pa neenaka barvna polja, od katerih sta prvo in tretje (zadnje) polje v zeleni, srednje, kvadratna polje pa v beli barvi; v sredini kvadrata stoji atribut iz obcinskega grba, torej hrastovo drevo z rdečimi koreninami in deblom, iz katerega rastejo trije hrastovi listi v zeleno krošnjo. Atribut ne sme biti nižji od 2/3 (dveh tretjin) višine zastavine rute in ne višji od 8/10 (osem desetin) imenovane višine; (Čl. 5, Statut, 1999; Čl. 5, Čistopis, 2010.)

Izvori: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o
Božo Otorepec: "Krajevna heraldika na Slovenskem", Kronika, 49(1/2), 2001, 157-170.
Stanič, Jakopič: "Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin", Lečnik, Ljubljana, 2005, pp. 105-107.
Statut Občine Hrastnik, 30.03.1995, Uradni vestnik Zasavja, št. 5/1995, 31.03.1995.
Odlok o grbu in zastavi Občine Hrastnik, 07.05.1998, Uradni vestnik Zasavja, št. 7/1998, 15.05.1998.
Statut Občine Hrastnik, 04.03.1999, Uradni vestnik Zasavja, št. 3/1999, 10.03.1999.
Čistopis Statuta Občine Hrastnik, 26.05.2010, Uradni vestnik Zasavja, št. 17/2010, 27.05.2010.
Popravek Čistopisa Statuta Občine Hrastnik, 11.06.2010, Uradni vestnik Zasavja, št. 19/2010, 11.06.2010.

Grb je u srebrnom polju iz crne podloge raste crveni hrast s tri zelena lista. Zastava je okomiti podijeljena u zeleno-bijelo-zeleno, a u središnjem kvadratnom bijelom polju je hrast iz grba.
Hrast je prirodan simbol općine koja se zove Hrastnik. Rudno bogatstvo područja prikazano je crnom zemljom, a na revolucionarnu prošlost podsjeća crveno stablo drveta.


Hrastnik, 198x. – 199x.

Zastava nepoznata. [Hrastnik, 198x. – 199x.] [Hrastnik, 198x. – 199x.]
Prihvaćena: 1987.
Izvori: Razglednica, Tisak: Delo - Tiskarna, Ljubljana, bez datuma (1992.?)
KIG www.kig.si 26.12.2001.
Božo Otorepec: "Krajevna heraldika na Slovenskem", Kronika, 49(1/2), 2001, 157-170.
Peter Zalokar: "Slovenija, ali te poznam? Moja dežela", Ljubljana, 1990

Grb Hrastnika usvojen je u stilu razdoblja, prikazujući simbole najvažnijih privrednih grana hrasničkog kraja - rudarstva i staklarstva. U zaglavlju je crvena peterokraka zvijezda i naziv općine. Nakon nezavisnosti to je zaglavlje izostavljeno, a 1992. godine ovaj je simbol preuređen za upotrebu na registarskim pločicama, no ubrzo je zamijenjen današnjim grbom koji više odgovara heraldičkom naslijeđu.



Hrpelje-Kozina

[Hrpelje-Kozina] [Normal] [Okomita] 2:5 [Državna zastava na kopnu] [Hrpelje-Kozina]
[Hrpelje-Kozina]
Prihvaćena: 14. ožujka 2002.
Dizajn: Valt Jurečič, Heraldika d.o.o
Opis grba: Opis grba, splošno Srebrn Andrejev križ s črnim kolesom od voza v križišču, predstavljenim na zelenem ščitu. Predstavitev grba Blazon: Grb Občine Hrpelje-Kozina je upodobljen na ščitu pozno gotskega stila, sanitske oblike. Na zelenem polju je srebrn Andrejev križ, katerega širine posameznih krakov znašajo po eno tretjino širine ščita. V sečišču krakov je črno kolo od voza z desetimi naperami. Njegov premer znaša eno polovico širine ščita. Zlata obroba, ki jo nosi ščit na svojih zunanjih robovih lahko služi le kot grbovni okras. [...] Simbolika grba Grb simbolizira prehodnost območja občine in križišče pomembnih prometnih povezav. Kolo predstavlja prometne tokove, Andrejev križ pa geografsko umeščenost med tri severnojadranska pristanišča ter železniške in cestne povezave. Bela barva simbolizira kraško krajino (Mali Kras), zelena barva pa neokrnjenost narave ter Brkine in Čičarijo. (Čl. 8, Odlok, 2002.)
Opis zastave: Opis Zastava Občine Hrpelje-Kozina je pravokotne oblike, razmerje višine “v” proti dolžini “l” je ena proti dve celi in pet desetin oziroma 1:2,5. Ruta občinske zastave je zelene barve z belim Andrejevim križem, postavljenim na diagonali njenega lika. Širina posameznega kraka znaša 25% širine zastavine rute. Na sečišču njenih diagonal je atribut iz občinskega grba - črno kolo od voza z desetimi naperami, katerega premer dosega 45% rutine širine. (Čl. 13, Odlok, 2002.)
Izvori: Statutarni Sklep občine Hrpelje-Kozina, 18.01.1995, Uradni list Republike Slovenije, št. 7/1995, 04.02.1995.
Statut Občine Hrpelje-Kozina, 21.04.1995, Uradni list Republike Slovenije, št. 33/1995, 16.06.1995.
Statut Občine Hrpelje-Kozina, 26.03.1999, Uradni list Republike Slovenije, št. 34/1999, 10.05.1999.
Odlok o grbu in zastavi Občine Hrpelje-Kozina, 14.03.2002, Uradni list Republike Slovenije, št. 30/2002, 05.04.2002.
Statut Občine Hrpelje-Kozina, 17.03.2011, Uradni list Republike Slovenije, št. 29/2011, 18.04.2011.
Statut Občine Hrpelje-Kozina, 01.07.2015, Uradni list Republike Slovenije, št. 51/2015, 14.07.2015.
Heraldika d.o.o. http://www.heraldika.si 30. 11. 2001.

Grb je u zelenom polju srebrni Andrijin križ preko kojega je postavljen crni željeznički kotač. Zastava je zapravo grbovna zastava, zelena s bijelim kosim križem i crnim kotačem u sredini. Zastave za okomito i vodoravno isticanje su jednakog izgleda, što je donekle neobično među slovenskim općinskim zastavama. Simbolika elemenata opisana je u Odluci kao znak prosperiteta područja općine i križanja značajnih putova. Kotač označava putove, Andrijin križ geografski položaj općine između tri značajne sjevernojadranske luke, te željezničke i cestovne pravce koji ih povezuju. Bijela boja simbolizira područje krša (Mali Kras), zelena prirodu i planine Brkine i Ćićariju.



Idrija

[Idrija] [Normal] [Okomita] 1:2 | ~ [Državna zastava na kopnu] [Idrija]
[Idrija]
U upotrebi: od prije 1970.
Prihvaćena: 13. srpnja 1979.
Opisi grba: Grb predstavlja srebrn ščit, na katerem je antična podoba Merkurja. (Čl. 7, Statut, 1995; Čl. 8, Statut, 2000.)
Grb občine Idrija je v 16. st. podeljeni IDRIJSKI KRAJEVNI GRB (natančna letnica podelitve ni znana). Sestavljen je iz polkrožnega ščita nad katerim je postavljena trostolpicasta zidna krona. Na polkrožnem ščitu srebrne barve je lik starorimskega boga MERKURJA, ki je obrnjen v levo. Merkur je v starorimski mitologiji predstavljal glasnika bogov in zašcitnika retorike, potov in trgovine. V prenesenem pomenu pa njegov lik simbolizira soncu najbližji veliki planet Merkur in živo srebro. Grbovni lik Merkur je predstavljen kot mladenic oblečen v hiton (kratko haljo) zelene barve, ogrnjen v rdeč ihimation (kratko ogrinjalo), obut v krilate čevlje in pokrit s popotnim klobukom s perutmi (petesosom). V roki nosi caduceus - to je z dvema kačama ovita palica. V našem primeru ta govoreči grb predstavlja naselje katerega pomembna ekonomska krajevna posebnost je pridobivanje živega srebra in cinobra ter ukvarjanje s trgovino. (Grb Občine Idrija, Vsebinska predstavitev grba in zastave Občine Idrija, Priloga Oldoka, 2012.)

Opisi zastave: Zastava je deljena v grbovnih barvah cinober rdeča, pod njo zlatorumena in spodaj živosrebrno bela. (Čl. 7, Statut, 1995; Čl. 8, Statut, 2000.)
Zastava Občine Idrija je rdeče-zlato-srebrna zastava. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave si sledijo po naslednjem vrstnem redu: rdeča, zlata, srebrna. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. (Čl. 3, Odlok, 2012.)
Zastava občine IDRIJA je pravokotne oblike, razmerje višine »V« proti dolžini »L«je 1:2 s tem, da je njena ruta horizontalno razdeljena na tri po dimenzijah enake barvneproge. Razmerje med višino in dolžino veljajo za položno zastavo. Dimenzije zunanjih zastav na drogovih so prilagojene na ustrezno dolžino, ohranja pa serazmerje prog in vrstni red barv. Barve so določene: Pantone 116C ali CMYK : C-0, M-15, Y-94, K-0 Pantone 185C ali CMYK: C-0, M-91, Y-76, K-0 Pantone 877C - srebrna (Zastava Občine Idrija, Vsebinska predstavitev grba in zastave Občine Idrija, Priloga Oldoka, 2012.)

Izvori: Adolfo Durán Rodríguez: "Banderas municipales de Eslovenia", Banderas no. 58, marzo 1996. Sociedad Española de Vexilología
Car registration licence plates, KIG, Ig, www.kig.si
(Uradni list SRS, 22/1979. Str. 1227, 13. 07. 1979.)
Statut Občine Idrija, 21.06.1995, Uradni list Republike Slovenije, št. 50/1995, 01.09.1995.
Statut Občine Idrija, 14.12.2000, Uradni list Republike Slovenije, št. 1/2001, 08.01.2001.
Statut Občine Idrija (uradno prečiščeno besedilo), 09.09.2010, Uradni list Republike Slovenije, št. 75/2010, 24.09.2010.
Odlok o grbu in zastavi Občine Idrija, 03.04.2012, Uradni list Republike SLovenije, št. 28/2012, 16.04.2012. Roger Gogala: Tisočletna govorica zastav, Ljubljana, Forum 7, 2002.
Stanič, Jakopič: "Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin", Lečnik, Ljubljana, 2005, pp. 108-110. Ferdinand Tancik: "Grbi v idrijski župni cerkvi sv. Barbare", Idrijski razgledi, 4/XV, 1970. str. 201-209.
Ivica Kavčič: "Razgovor z direktorji Mestnega muzeja Idrija ob 50-letnici delovanja", Idrijski razgledi, 2/2003, Kolo časa - 50 let Mestnega muzeja Idrija, Idrija, 2003. str. 96.

Grb prikazuje na srebrnom štitu rimskog boga Merkura u trku s krilima na nogama koji drži kaducej. Štit je nadvišen zidanom krunom. Grb s prikazom Merkura bilježi još i Valvazor u 17. stoljeću. Zastava se temelji na bojama grba, crveno-žuto-siva trobojnica, koje statut nazivba cinober crvena, zlatno žuta i živosrebrno bijela. Ova posljednja se odnosi za živu koja se iskopava u Idriji od srednjovjekovnih vremena. Razmjer zastave određena je na 1:2 za unutarnje zastave i vodoravno isticanje, a za okimite i vanjske zastave dozvoljavaju se i drugi razmjeri.



[Prethodna stranica: Slovenija - općine, 4. dio (Dol-Gor)][FAME Glavna stranica][Indeks stranica][Abecedno kazalo][Kronološko kazalo][Šta je novo?][O FAME-u][Druge stranice o zastavama][Reakcije][This page is available in English too: Slovenia - Communities, part 5 (Gra-Idr)][Slijedeća stranica: Slovenija - općine, 6. dio (Ig-Kid)]

[banner]  

Primi e-mail
kada su ove
stranice osvježene?

[vexicro]

Flags of the World

The FAME. Copyright © 1996-2017 by Željko Heimer. Sva prava pridržana.